september 2018 (Občutek varnosti in tranzicijski objekt)

Občutek varnosti in tranzicijski objekti

Pojem tranzicijski objekt se ponavadi uporablja za otroke, ki začnejo hoditi v vrtec. Tranzicija pomeni prenos, prenos občutkov. V praksi to zgleda tako, da otrok, ko gre v vrtec prenese svoje občutke domačnosti in varnost na neko igračo in jo uporablja kot nadomestek staršev, ki jih trenutno ni prisotnih. Ta prenos lahko večkrat opazimo in je popolnoma normalen, tudi kasneje v življenju imamo lahko predmete, ki jim dajemo posebne občutke in imajo za nas posebno vrednost.

Med kampiranjem v naravi imamo lahko s sabo določene predmete, ki si jih izrecno ne želimo izgubiti. Taki predmeti imajo za nas poseben pomen in nam dajejo občutek varnosti, ko jih imamo z nami. Ta poseben predmet lahko tako imenujemo tranzicijski objekt in opravlja podobno vlogo kot igračka pri otroku v vrtcu. Omogoča nam neko domačnost in določeno stopnjo varnosti v divjini, ki nas spominja na dom. Seveda smo kot odrasli manj navezani na ta predmet, v primerjavi z otroci. Pri otrocih lahko opazimo pravi izbruh žalosti, kadar predmeta ni ali, ko ga ne najdejo. Pri starejših so te čustvene reakcije manjše.

Varnost je osnovna potreba vsakega človeka za normalno življenje in delovanje. Oseba, ki ne doživlja varnosti in se počuti stalno ogroženo bo imela obremenjeno delovanje in zmanjšano produktivnost, zaradi stalne napetsti ter opazovanja okolice.

- Denis Ališič

Avgust 2018 (Odprava ter priprava nahrbtnika in opreme)

Odprava ter priprava nahrbtnika in opreme

Eno izmed prvih vprašanj, ko se odpravljamo na teren, je vedno kaj naj vzamemo s seboj. Pripravljamo se na najverjetnejše situacije in skušamo vzeti s sabo čim manj opreme, ampak vseeno zadosti, da uspemo kljubovati naravi in njenim divjim razmeram. Tako se bo vedno znova pojavljajo vprašanje ali se splača s to ali ono stvarjo obremeniti. Pri tem ni nekega točnega pravila kaj vzeti, temveč odloča vsak človek po svojem občutku in intuiciji. Res je da se lahko držimo nekih splošnih smernic, ampak v praksi bo nekdo bolj potreboval odejo, nekdo pa hrano. Tako vidimo da naše lastnosti in izkušnje oblikujejo tisto, kar potrebujemo vzeti s sabo.

Nazadnje sem bral o Reinholdu Messnerju, znanem alpinistu, ki je prišel na vrh Mount Everesta brez dodatnega kisika in z dosti manj opreme in hrane kot drugi alpinisti. Na ta potopis se vedno spomnim, ko grem sam na kampiranje v gozd. Vedno potrebuješ s sabo toliko, kolikor si navajen uporabljati in vse pomembne potrebe so relativne. To pomeni, da bolj kot se bomo izurjali in vzemali vedno manj opreme, vedno manj jo bomo rabili. Tudi ne pomeni, da obvezno vzamemo s sabo šotor, če gremo kampirati, ampak lahko poskusimo brez in vidimo kako nam gre. Glavna napaka pohodnikov v gorah je nepripravljenost, da imajo s seboj premalo ali preveč opreme. Pri manjkajoči opremi se lahko zgodi neurje in nimamo dodatnih oblačil, pri preveč opreme nam bo pa zmanjkovalo energije in moči.

Strah pred nepričakovanim ali nelagodjem nas ponavadi žene v kompliciranje in preveliko pripravljanja, katero sploh ni potrebno in nas preveč obremenjuje. Pri tem bomo s sabo nosili preveč opreme, ki je ne bomo rabili, samo zaradi strahu pred neznanim.

Pri mojih odpravah vedno pakiram najnujnejšo hrano in obleke za toliko dni kolikor grem, šotorsko krilo in osnovna orodja ter še par malenkosti, kot so kompas in lučka. Pri hrani oz. orodju nikoli ne vzamem preveč s seboj, ker ga lahko izgubim ter se ne splača nazaj prinašati stvari, ki jih nisem rabil. Vedno si rečem tudi brez žage bom preživel, saj je sekira dovolj. S tem si privarčujem več kot kilo teže v nahrbtniku, ki bi me drugače obremenjevala. Glede samega pakiranja pa vedno dam težje stvari na dno in stvari, ki jih bom pogosteje rabil na vrh ali v stranske žepke za hitro dosegljivost. V praksi to izgleda tako, da dam šotorsko krilo in orodja čisto na dno nahrbtnika, nato obleke in hrano. Pri hrani vzemam s seboj prigrizke s čim manj smetmi, da me kasneje ne obtežujejo. V stranske žepe dam kompas, lučke in ostale malenkosti. Čisto na vrhu v majhen žepek pa denarnico in dokumente.

Denis Ališič

Julij 2018 (Strah pri prvi nočitvi)

Strah pri prvi nočitvi

Prva tema, ki jo bom obdelal s sklopi je prav strah, ki sem ga že omenjal, ampak opisan malo bolj podrobno in osredotočen na prvo srečanje z nočitvijo v gozdu. Ravno pri prvem odhodu v gozd ali pri prvih parih dneh se lahko pojavijo največje ovire, ki nam otežujejo samo prenočitev. Zavedati se moramo, da so te ovire le v glavi in jih sami povzročamo ter jih dovoljujemo, da obstajajo.

Pogostokrat bomo ljudje ob novih stvareh, ki jih ne poznamo čutili strah. Strah pred neznanim in nevarnostim je popolnoma normalen evolucijski izziv. Kako se bomo odzvali in kaj bomo naredili z njim je naša odločitev. Strah nas varuje pred nevarnimi stvarmi. Med samim človeškim razvojem je varoval ljudi, da so bili bolj pozorni na stvari, ki niso bile toliko znane ali varne. Mi sami se odločimo ali ga bomo dopustili in bomo stopili korak nazaj ali bomo šli naprej in premagali strah. Tudi če se bomo odločili in bomo šli vseeno poleg strahu v gozd in bomo tam postavili tabor bo strah vedno prisoten. Najhuje je prvič, ker še nimamo izkušenj niti z nočitvijo zunaj, niti s premagovanjem strahu v naravi.

Navajanje na premagovanje strahu v naravi je izredno uporabna, če ne celo obvezna veščina. Vedno bomo doživljali nekaj novega, česa nas bo strah, ne samo zunaj v gozdu ampak tudi doma in v družbi. Prehod med življenjskimi obdobji lahko imenujemo tudi neke vrste razvojna anksioznost. Saj se razvijamo in da dosežemo to novo raven razvoja, nas je najprej strah pred to ravnijo in korakom, ki ga moramo narediti. Tako je tudi v gozdu, kadar preizkušamo in delamo nekaj novega ter se skušamo soočati s strahom pred temi stvarmi. Normalno je, da čutimo tesnobo in strah, ko delamo stvari, ki jih še nikoli niso, ampak se sami odločimo ali se bomo prepustili temu občutku ali bomo šli naprej.

Dober način za omejevanja strahu je umirjanje z dihanjem in racionalno mišljenje o situaciji. Sprejemljivo je tudi, da kakšno stvar pustimo, če nas je preveč strah in kasneje napredujemo, ko smo bolj sigurni. Dobro je da se navadimo premagovati strah in se soočati z njim. Sama tehnika, ki se jo naučimo in nam ustreza nam bo tudi pomagala pri ostalih vidikih življenja in našem razvoju v njem.

Glede dihanja velja pravilo, da naj bo izdih dvakrat daljši od vdiha ter tako umirjamo telo. Ponekod priporočajo 4 sekunde vdiha in 8 sekund izdiha. Druga stvar je racionalno mišljenje preko katerega lahko premislimo kaj se lahko zgodi in s čim pretiravamo ter je nerealno.

Denis Ališič

junij 2018 (Načrt za naprej)

Načrt za naprej

1. Čas je, da se odločim malo bolj točno kako bom pisal objave na blogu in v kaj se bom usmerjal. Zato bom moje pisanje malo bolj sistematiziral in določitev osrednjo temo. Prva stvar, ki bo spremenjena, bodo sklopi tem. To pomeni, da bom imel po šest sklopov z isto tematiko, le iz drugačnih vidikov in bom lahko bolj poglobljeno pisal o tej tematiki. Tako bosta na leto prišle po dve tematiki na vrsto.           
2.  Naslednja stvar bo začasna ukinitev angleškega dela objav. Opazil sem, da ni dosti bralcev, ki govori samo angleško, brez da bi govorili slovenščine in bi čas rajši vložil čas za raziskovanje in podaljšanje slovenskega dela objave. 
3. Tretja stvar, ki jo tudi podpiram je pisanje lastnih zgodb o naravi in čustvih. Pripravljen sem dati možnost vsakemu, ki želi objaviti kratko zgodbo ali morda pesem o tej tematiki, seveda brez žaljive vsebine v njej.

Morda se bo kakšna tematike, ki sem jo do sedaj opisal v objavah ponovila, vendar jo bom poskusil razširiti in to znanje še poglobiti.

- Denis Ališič

junij 2018 (Strah)

Strah

Strah je eden od osnovnih občutkov, ki jih človek lahko začuti in oblikuje našo primarno čustveno paleto. Preko njega vemo, da je nekaj nevarno in da ne smemo iti predaleč ter nas že po samem evolucijskem smislu varuje pred nesrečo in bolečino. Včasih je pa tudi strah pretirano izražen in je prisoten po nepotrebnem, v tem smislu nas strah lahko ovira ter obremenjuje.

V naravi se dostikrat pojavi strah, pogosto pred neznanimi stvarmi, ki jih zaznamo kot nevarne. Velikokrat je to ponoči v temi, kjer je naše vidno polje zmanjšano ali pa, ko delamo nekaj prvič in tega nismo navajeni. Tak odziv je lahko popolnoma normalen, kadar gremo prvič kampirat ali se podamo na nov teritorij v naravo. Strah nam pove, da naj bomo pazljivi, ker je še veliko neznanega na tem področju. Glede dela z strahom je pa podobno, kot z ostalimi stvarmi. Če se navadimo strahu podleči in vsakič stopiti korak nazaj, bomo to delali avtomatsko in ne bomo nikamor napredovali. Drugače je pa, če se bomo vsakič znova spopadli s strahom ter se trudili napredovati in premagovati strah, takrat bomo sami nase vedno bolj ponosni.

Zato je pomembno, da strah ne vzamemo kot nekaj negativnega ampak kot nekaj pozitivnega, nekaj kar nas lahko žene naprej v pravo smer in nam odpira realnost in nas prizemlji. Tako, če pogledamo konkreten primer, kako je lahko strah prisoten in do kje ga je pametno čutiti. Vsak od nas, ko je šel prvič kampirat se je bal, kaj se bo zgodilo, ali sem vse vzel s seboj, ali bom zmogel? In tukaj se že čuti strah, ki nas ustavlja pred neznanim in nas skuša varovati pred nevarnimi dejavniki v naravi. Istočasno se pa odločimo, da bomo šli naprej kljub strahu in kampirali v naravi. Medtem bo pa nekaj tega strahu vedno prisotnega in nas bo varoval, da ne bomo šli predaleč in delali neumnosti. Zdrav strah nam omogoča, da ostanemo realni in da ohranjamo spoštovanje pred tem kar delamo ter ne ratujemo naivni.

////////////////////////////english version///////////////////////////////////

Fear

Fear is one of the basic feelings that one can feel and shape our primary emotional palette. Through it we know that something is dangerous and that we must not go too far and it protects us from the very evolutionary point of view from an accident and pain. Sometimes, too, fear is excessively expressed and is present unnecessarily, in this sense it can be an obstacle and burdensome.

In nature, fear often arises in front of unknown things that we perceive as dangerous. Often this is at night in the darkness, where our field of view is reduced or when we are doing something for the first time and we are not accustomed to it. Such a response can be perfectly normal when we are camping for the first time or going to a new territory in outside. Fear tells us that we should be careful because there is still a lot of unknown in this field. If we become accustomed to the anxiety, when we feel fear and we step back every time, we will do it automatically and we will not progress anywhere. Otherwise, if we face fear and try to advance and overcome it, then we will be more and more proud of ourselves.

It is therefore important that we do not take fear as something negative but as something positive, something that can lead us in the right direction and opens the reality to us and grounds us. Thus, if we look at a concrete example of how fear can be present and where it is smart to feel it. Each of us, when he/she first went camping, he/she was afraid, what would happen? Did i take everything with me?, or will i be able to do it? And here is already a fear that stops us from the unknown and tries to protect us from dangerous elements in nature. At the same time, we decide to go ahead despite fear and camp in the nature. In the meantime, there will be some of this fear always present and will protect us so that we will not go too far and act stupid. Healthy fear enables us to stay real and maintain respect for what we do and do not act naive.

-Denis Ališič

p.s. prevod slike( Kako bežiš pred nečim, kar je v tvoji glavi?)

Maj 2018 ( Paracord zapestnica)

Paracord zapestnica

Paracord zapestnice postajajo na področju bushcrafta vedno bolj popularne. Narejene so lahko samo iz vrvi ali tudi iz plastičnih zaponk na obeh koncih, ki omogočajo lažje snemanje zapestnice. Prvotni namen je funkcionalnost, ki jo omogočajo zunaj na terenu. V njih se lahko začasno zatakne kakšen žebelj, palčka, šivanka in se jo ima takoj pri roki. Lahko jo tudi razvijemo in imamo vrv, ki jo lahko uporabimo za različne namene, to naredi paracord zapestnico zelo preprosto v uporabi in priročno na terenu.

Njena izdelava je, sploh za družine, zanimiva dejavnost, ki naj bi se vključevala v vse taborniške izlete. Za izdelovanje potrebujemo kakšen meter vrvi ali dva ter vsaj 15-30 minut časa. Pletenje zapestnice je precej natančno delo, ki zahteva koncentracijo in pozornost. Zato je dobro za ljudi, ki se težje skoncentrirajo ter s tem urijo njihovo pozornost. Izdelava zapestnice ni finančno obremenjujoča ter je po zahtevnosti primerna tudi za otroke.

Koncentracija je nasplošno pomembna stvar v naravi, ki se jo splača krepiti in uriti za hitrejše mišljenje in prepoznavanje okolice. Pogostokrat moramo v našem vsakodnevu razpršiti našo koncentracijo in se osredotočati na več stvari, kar nam omejuje kvaliteto dela. Tako je dobro izboljšati koncentracijo, da smo lahko bolj osredotočeni na eno stvar in lahko izklopimo druge. Glede tega sem že pisal prej v opisu meditacije čuječnosti. Poleg konectrancije je zapestnica tudi lep suvenir, ki jo lahko vsak vzame s seboj s terena za spomin. Majhni spominki ohranjajo lepe spomine ter nas spomnijo na sproščen čas v naravi.

/////////////////////////english version ///////////////////////////////

Paracord bracelet

Paracord bracelets are becoming increasingly popular in the field of bushcraft. They can be made only from ropes or from plastic buckles at both ends, which make it easier to take off the bracelet. The original purpose is the functionality that it allows outside on the terrain. A nail, a stick, a needle can be temporarily stuck in them, and is immediately available. We can also unpack it and we have a rope that can be used for various purposes, making the paracord bracelet very easy to use and convenient in the forest.

The making is, for families, an interesting activity, which should be included in all campsite excursions. For production, we need a meter of rope or two and at least 15-30 minutes of time. Knitting a bracelet is a pretty precise job that requires concentration and attention. That's why it's good for people who find it harder to concentrate and thus get their attention improved. The bracelet is not financially burdensome and is also suitable for children.

Concentration is a generally important thing in nature, it is worthwhile to strengthen and train it for faster thinking and recognition of the environment. Often, we have to disperse our concentration in our everyday life and concentrate on several things, which limits our quality of work. It's good to improve concentration so that we can focus more on one thing and can turn off others. I already wrote about this earlier in the description of the mindfullness meditation. In addition to the conception, the bracelet is also a beautiful souvenir, which anyone can take with him/her from the terrain for memory. Small souvenirs keep nice memories and remind us of relaxed time in nature.

- Denis Ališič

April 2018 (Meditacija čuječnosti)

Meditacija čuječnosti

Danes se ogromno govori o meditaciji čuječnosti. Vsi delajo znanost iz le te in jo poskušajo razložiti na vse možne načine. Na kratko povedano jo vsi ljudje že obvladamo in prakticiramo, le zavedamo se je ne in jo ne prakticiramo aktivno.

Čuječnost je osredotočanje svojih misli na sedanjost, na ta trenutek. Brez premišljevanja o prihodnosti ali preteklosti. S tem usmerimo celotno našo koncentracijo v to kar delamo in se osredotočimo na trenutno aktivnost. S tem osredotočanjem postanemo bolj zbrani in se manj obremenjujemo z ostalimi stvarmi. Tako preprosta stvar, ki je postala pretirano zakomplicirana znanost, kar sploh ni potrebno. Vsi poznamo, ko se na primer vozimo domov z avtom in se potem, ko pridemo domov enega dela poti ne spomnimo. To pomeni da smo avtomatsko vozili in nismo bili osredotočeni na tok misli. Še vedno smo osredotočeni na okolico in na vožnjo, vendar smo bili z mislimi v preteklosti ali v prihodnosti, v nekem abstratnem trenutku. Tu opazimo kako nam lahko ta meditacija pomaga, da bolj umirjeno in osredotočeno živimo ter se ne obremenjujemo s tem, kar ni sedaj osrednji fokus našega življenja.

Meditacija pa pomeni samo tehniko, kako doseči to čuječnost, kako na čim lažji način priti do umiritve in osredotočenosti. Ponavadi se sedi med samo meditacijo, lahko se pa tudi stoji ali leži, kakor komu bolje ustreza. Tradicionalno je sedenje najboljša pozicija, ker vseh 5 plati telesa gleda navzgor, torej dlani rok, stopala in srčna plat. Med meditacijo se osredotočamo na dihanje in se poskušamo umiriti. Ritem dihanja naj bi bil 4 sekunde vdiha in 8 sekund izdiha, da se telo sprošča in dobi zadosti kisika. Med tem moramo misli osredotočiti na dihanje oz. na naše telo in v kakšnem položaju se nahaja. Misli morajo biti osredotočene samo na trenutno stanje in pravo sedanjost, saj je vse ostalo odveč in nas preobremenjuje.

Ko osvojimo to tehniko, lahko poskušamo isti način izpeljati med delom, tako da se osredotočimo samo na trenutno aktivnost, v katero se popolnoma poglobimo, brez ostalih misli. Preveliko posvečanje prihodnosti povzroča anksioznost, misli usmerjene v preteklost pa depresijo, tako da je najbolj zdrava rešitev za naše duševno stanje, osredotočenost na pravo sedanjost in trenutek v katerem se nahajamo.

///////////////////////////////////////english version///////////////////////////////////////////

Mindfulness meditation

Today, there is a huge talk about mindfulness meditation. Everyone is doing a science out of this and trying to explain it in every possible way. In short, all people have already mastered and practiced it, we are only not aware of it and not practicing it actively.

Mindfulness is focusing on your thoughts on the present, at this very moment. No thinking about the future or the past. By doing so, we focus our entire concentration on what we do and focus on the current activity. By focusing, we become more concentrated and less burdensome with other things. Such a simple thing that has become an excessively complicated science, which is not necessary at all to become this complicated. We all know, for example, when we drive home with a car and, after we come home, we do not remember a part of the trip. This means that we were automatically driving and we were not focused on the flow of our thought. We were still focused on the environment and driving, but we have been thinking about the past or in the future, at some exact moment. Here we see how this meditation can help us to live more calmly and concentrated, and not burdening ourselves with what is not the central focus of our lives.

Meditation, however, is only a technique, how to achieve this mindfulness, how to calm and focus in the easiest way possible. Usually, one sits in meditation, one can stand or lie as it feels easier. Traditionally, sitting is the best position since all 5 sides of the body look up, that is, the hands, feet and the heart. During meditation, we concentrate on breathing and try to calm down. The breathing rhythm is supposed to inhale for 4 seconds and exhale 8 seconds to release the body tension and get enough oxygen. In this context, we need to focus our thoughts on breathing, or on our body and in what position it is located. Thoughts should be focused solely on the current state and the true present, since everything else is overwhelming and too burdening.

Once we get this technique, we can try to do the same way during work, focusing solely on the current activity, in which we completely deepen our focus, without other thoughts. Excessive dedication to the future causes anxiety, and the thoughts of the past are depression, so it is the healthiest solution for our mental state, the focus on the true present and the moment in which we are.

- Denis Ališič