Strah
pri prvi nočitvi
Prva tema, ki jo bom obdelal s sklopi
je prav strah, ki sem ga že omenjal, ampak opisan malo bolj podrobno
in osredotočen na prvo srečanje z nočitvijo v gozdu. Ravno pri
prvem odhodu v gozd ali pri prvih parih dneh se lahko pojavijo
največje ovire, ki nam otežujejo samo prenočitev. Zavedati se
moramo, da so te ovire le v glavi in jih sami povzročamo ter jih
dovoljujemo, da obstajajo.
Pogostokrat bomo ljudje ob novih
stvareh, ki jih ne poznamo čutili strah. Strah pred neznanim in
nevarnostim je popolnoma normalen evolucijski izziv. Kako se bomo
odzvali in kaj bomo naredili z njim je naša odločitev. Strah nas
varuje pred nevarnimi stvarmi. Med samim človeškim razvojem je
varoval ljudi, da so bili bolj pozorni na stvari, ki niso bile toliko
znane ali varne. Mi sami se odločimo ali ga bomo dopustili in bomo
stopili korak nazaj ali bomo šli naprej in premagali strah. Tudi če
se bomo odločili in bomo šli vseeno poleg strahu v gozd in bomo tam
postavili tabor bo strah vedno prisoten. Najhuje je prvič, ker še
nimamo izkušenj niti z nočitvijo zunaj, niti s premagovanjem strahu
v naravi.
Navajanje na premagovanje strahu v
naravi je izredno uporabna, če ne celo obvezna veščina. Vedno bomo
doživljali nekaj novega, česa nas bo strah, ne samo zunaj v gozdu
ampak tudi doma in v družbi. Prehod med življenjskimi obdobji lahko
imenujemo tudi neke vrste razvojna anksioznost. Saj se razvijamo in
da dosežemo to novo raven razvoja, nas je najprej strah pred to
ravnijo in korakom, ki ga moramo narediti. Tako je tudi v gozdu,
kadar preizkušamo in delamo nekaj novega ter se skušamo soočati s
strahom pred temi stvarmi. Normalno je, da čutimo tesnobo in strah,
ko delamo stvari, ki jih še nikoli niso, ampak se sami odločimo ali
se bomo prepustili temu občutku ali bomo šli naprej.
Dober način za omejevanja strahu je
umirjanje z dihanjem in racionalno mišljenje o situaciji.
Sprejemljivo je tudi, da kakšno stvar pustimo, če nas je preveč
strah in kasneje napredujemo, ko smo bolj sigurni. Dobro je da se
navadimo premagovati strah in se soočati z njim. Sama tehnika, ki se
jo naučimo in nam ustreza nam bo tudi pomagala pri ostalih vidikih
življenja in našem razvoju v njem.
Glede dihanja velja pravilo, da naj bo
izdih dvakrat daljši od vdiha ter tako umirjamo telo. Ponekod
priporočajo 4 sekunde vdiha in 8 sekund izdiha. Druga stvar je
racionalno mišljenje preko katerega lahko premislimo kaj se lahko
zgodi in s čim pretiravamo ter je nerealno.
Denis Ališič
